Posting liafuan ras iha FB, PCIC kaptura fen ho laen

Polícia Científica Investigação Criminal (PCIC), Tersa (15/05/18), kaptura suspeitu nuudar fen ho laen, tanba uza ID falsu hodi posting insitamentu de guerra no krimi diskriminasaun rasial liu husi media sosial facebook (FB).
Suspeitu nain rua hanesan funsionáriu públiku, ho inisial JS feto no JP nuudar mane, PCIC kaptura, iha sira-nia servisu fatin.
Hafoin kaptura suspeitu nain rua ne´e PCIC lori ba halo identifikasaun iha edifisiu PCIC Caicoli-Díli durante oras 12 nia laran.
“Enkuantu iha posibilidade iha indisius ba krimi ne´ebé mak ita rezumu hela ita bele intrega nia ba primeiru interogatoriu,“ esplika Adjuntu Diretor PCIC Adino Nunes Cabral ba GMN iha PCIC Caicoli Díli.
Publikasaun insitamentu de guerra no diskriminasaun rasial iha facebook, tuir nia bele prejudika estabilidade Estadu, entaun Polícia Científica ne´ebé mak iha kompetensia hanesan orgaun Polícia criminal halo atuasaun ba nia hodi submete ba investigasaun.
“Hanesan indisus ita sujeita hela ba segredu justisa orsida prosesu la´o, enkuantu rejistadu iha posibilidade ba iha primeiru interogatoriu, investigasaun mak sei termina hotu ida ne´e,“dehan Adino Nunes Cabral.
Entretantu tuir informasaun ne´ebé PCIC fo sai katak, JS feto (Fen) no JP nudar mane (Laen), posting iha Facebook no PCIC fó sai ba media mak hanesan “Povu Oecussi mai Díli karik la´o kuidadu a´an, liu-liu supir taxi no estudante sira rama ambon is back, kuitadu keta halo hanesan ne´e sira buka moris, no seluk tan ne’ebé hatete lorosa’e no loromonu, no sei barak mak“.
Alende ne´e tuir artigu 134 kódigu penal, ema ne´ebé ho meiu naran ida , publikamente repitadamen insita, odiu hasoru rasa povu ka nasaun ruma ho intensaun atu provoka funu ka atu impede konvivénsia pasifiku entre rasa, povu ka diversu sei hetan pena prijaun tinan 2 to´o tinan 8.
Iha artigu 135 kódigu penal, diskriminasaun rasial ka relijioza.
Primeiru ema ne´ebé funda konstitui organizasaun ka dezenvolve propoganda hodi insita ka enkoraza atu halo diskriminasaun , odiu ka violensia, rasial ka relijioza no mós ema ne´ebé partisipa ka fó sistensia, inkluindu finansiamentu ba organizasaun ka atividade ne´e sei hetan pena prijaun tinan 4 to´o tinan 12.
Segundu ema ne´ebé iha reniaun públiku ho eskrita atu halo divulgasaun ka ho meu ba komunikasaun sosial naran ida, difrenete idea ho intensaun atu insita ho diskriminasaun rasial ka relijioza atu enkoraza ka provoka aktu violentu hasoru grupu ruma tanba nia rasa, kor orijin étnika ka relijiaun sei hetan pena tinan 2 to´o tinan 8. avi
Add to Comments Here!!!!